Probiotiki in prebiotiki

Zadostna prisotnost probiotikov v tankem črevesu je nujna za pravilno delovanje črevesja in pomaga preprečevati škodljive procese v črevesju. Črevesje lahko ohranjajo zdravo s preprečevanjem rasti škodljivih bakterij, krepitvijo črevesne pregrade po motnjah zaradi bolezni ali zdravil. Za življenje in rast potrebujejo prebiotike.

Probiotiki ne le po antibiotikih

Verjetno vemo, da je po jemanju antibiotikov primerno vključiti probiotike. Namen antibiotikov je uničiti škodljive bakterije, ki povzročajo bolezen. Vendar pa antibiotiki ne poznajo razlike med škodljivimi in koristnimi bakterijami. Nato uniči vse, kar sestavlja naš mikrobiom. Zato je uporaba probiotikov po ali med antibiotičnim pilingom nujna – probiotiki bodo pomagali ponovno naseliti črevesni mikrobiom in s tem vzpostaviti ravnovesje. Probiotike morate vzeti vsaj 2 uri po zaužitju antibiotikov.

Uporaba probiotikov ni povezana le z zdravljenjem z antibiotiki, ampak kot že vemo, mikrobiom ogroža tudi nezdrava prehrana, polna industrijsko predelane hrane ali ocvrte hrane. Če imate napenjanje, zaprtje ali drisko, moteno prebavo, kožne izpuščaje, ekceme, alergije, morate razmisliti o probiotičnih dodatkih. Enako velja za ponavljajoče se glivične okužbe ali čezmerno uživanje alkohola. Previdni naj bodo tudi kadilci, saj kajenje bistveno spremeni sestavo črevesnega mikrobioma in "obnašanje" bakterij.

Katerim probiotikom dati prednost?

Probiotike delimo na različne seve, pri čemer ima vsak sev svojo vlogo v našem mikrobiomu. Probiotike je dobro izbirati glede na število in vrste posameznih sevov. Pri izbiri bodite pozorni, ali probiotiki vsebujejo seve Streptococcus thermophilus, lactobacillus, Saccharomyces boulardii in bifidobacterium.

Ko izbirate kakovostne probiotike, bodite pozorni, da vsebujejo tudi prebiotike. To je zato, ker prebiotiki podpirajo rast zdravih bakterij v črevesju, poleg tega pa lahko določeni prebiotiki znižajo raven insulina, trigliceridov in holesterola pri ljudeh, ki so debeli. Prebiotike lahko najdemo v korenini cikorije, inulinu, koreninah, artičokah, čebuli ali česnu. Prebiotične vlaknine na etiketah najdete pod imenom FOS (fruktooligosaharidi), ki so eni najbolj znanih prebiotikov.