Pogosto slišimo, da ljubezen prihaja iz srca, romantični filmi ali knjige pa nam nenehno slikajo sliko bitja srca ob srečanju z ljubljeno osebo. V resnici pa je ljubezen stvar možganov. Proces zaljubljenosti je kompleksen kemični in nevrološki pojav, ki ga nadzira serija zapletenih reakcij in delovanja več pomembnih hormonov.
Kako se zaljubimo?
Prvi korak k zaljubljanju običajno začne z vizualnim vtisom ali čustveno reakcijo na obnašanje druge osebe. Evolucija nas je naučila zaznavati določena kretnje, vonje in izraze kot privlačne. Telo reagira s sproščanjem kemičnih snovi, ki sprožajo verižne reakcije v možganih.
Raziskave kažejo, da zaljubljenost vključuje tri osnovne faze: želja, privlačnost in navezovanje emocionalne povezanosti. Vsaka od teh faz aktivira v možganih različna področja in vključuje različne kemične snovi in hormone.
Faze želje in privlačnosti
V začetni fazi želje so ključni igralci hormoni test0steron in estrogen, ki povečujejo našo željo po intimnem stiku. V tej fazi se aktivirajo center možganov povezani z instinkti in nagoni.
Ko želja preide v fazo privlačnosti, prevzamejo vlogo dopamin, noradrenalin in serotonin. Dopamin, znan kot "hormon sreče", povzroča evforične občutke in spodbuja željo preživljanja časa z ljubljeno osebo. Noradrenalin povečuje srčni utrip in povzroča občutek vznemirjenja. Serotonin pa ima nasprotno tendenco upada, kar lahko pojasni, zakaj se ljudje v tej fazi pogosto ne morejo osredotočiti na nič drugega kot na svojo željo po objektu.
Tukaj so glavni hormoni in njihove vloge pri zaljubljenosti:
1. Dopamin
- Hormon nagrade in sreče.
- Povzroča evforijo, motivacijo in željo preživljanja časa z ljubljeno osebo.
- Aktivira centre nagrade v možganih podobno kot droge.
2. Serotonin
- Hormon razpoloženja in ravnovesja.
- Pri zaljubljenosti se njegova raven zmanjšuje, kar pojasnjuje obsedenost z mislimi na partnerja.
- Nizke ravni so povezane z intenzivnim osredotočenjem na odnos.
3. Noradrenalin
- Hormon vznemirjenja in energije.
- Povečuje srčni utrip, potenje in občutek vznemirjenja ob srečanju s partnerjem.
- Krepi pozornost in pripravljenost.
4. Oksitocin
- Hormon zaupanja in čustvene vezi.
- Sprošča se pri fizičnem stiku (objem, poljub, seks).
- Krepi občutek bližine, varnosti in zaupanja v odnosu.
5. Vazopresin
- Hormon dolgotrajne vezi in stabilnosti.
- Podpira zvestobo in zaščito partnerja.
- Igra pomembno vlogo pri ustvarjanju dolgotrajnih odnosov.
6. Test0steron in estrogen
- Hormoni spolne želje.
- Povečujejo privlačnost in spolni interes.
- Vplivajo na zaznavanje vonja in privlačnosti druge osebe.
Globlja čustvena povezanost
Če razmerje nadaljuje in se ljubezen poglobi, začnejo glavno vlogo igrati hormoni oksitocin in vazopresin. Oksitocin, pogosto imenovan "hormon ljubezni" ali "hormon objemanja", se sprošča pri fizičnem stiku, na primer pri objemu ali seksu. Ta hormon krepi čustveno vez med partnerji in spodbuja občutek zaupanja.
Vazopresin, na drugi strani, podpira dolgoročno stabilnost odnosa. Študije na živalih so pokazale, da višje ravni vazopresina vodijo k zvestobi in zaščiti partnerja, kar nakazuje na njegovo pomembnost tudi pri ljudeh.
Kaj se dogaja v možganih pri zaljubljenosti?
Pri zaljubljenosti se aktivirajo področja možganov, povezana z nagrado in motivacijo. Možgani sproščajo velike količine dopamina, ki je odgovoren za občutek veselja in motivacijo iskanja situacij, ki prinašajo zadovoljstvo. Zaljubljenost tudi zavira aktivnost v prefrontalnem korteksu, ki je odgovoren za kritično mišljenje. Morda prav zato ljudje v tej fazi pogosto idealizirajo svojega partnerja in spregledajo njegove napake.
Zanimivo je, da skeni možganov zaljubljenih oseb kažejo podobno aktivnost kot pri ljudeh, ki so pod vplivom drog, na primer kokaina. Obe situaciji vključujeta iste poti nagrade v možganih in povzročata močno evforijo.
Zakaj se nekdo zdi naš "usoda"?
Vsak človek ima edinstveno kemično in nevrološko nastavitev, ki vpliva na to, kakšen tip partnerja ga privlači. Nekatere študije nakazujejo, da lahko pomembno vlogo igra tudi podzavestno zaznalo imunske kompatibilnosti med partnerji, kar bi lahko pojasnilo, zakaj nas privlačijo določeni vonji ali videzi.
Kadar ljubezen boli
Izguba ljubezni, na primer prekinitev, lahko vodi k dramatičnemu upadu ravni dopamina in serotonina. Možgani, navajeni na visoke ravni teh hormonov, lahko po razhodu reagirajo podobno kot pri abstinenčnih stanjih pri zasvojenosti. V tej fazi je pogosto aktivirana tudi amigdala, del možganov povezan s strahom in stresom, kar lahko vodi k tesnobi ali depresijam.
Ljubezen znanstvena, a še vedno magična
Ne glede na to, koliko srce ob pogledu na vašo drago polovico bije, prava magija ljubezni se dogaja tam, kjer bi morda najmanj pričakovali – v naših možganih.
Če ste v članku opazili napako ali tipkarsko napako, nam prosim sporočite na e-pošto info@brainmarket.si. Hvala!